Sellaronda Hero je, kot pravi organizator, eden najtežjih MTB maratonov v Evropi. Maraton v osrÄju Dolomitov zahteva od tekmovalca predvsem veliko spoštovanja do narave saj gore in razgledi v Dolomitih pokažejo majhnost Äloveka. Na maraton se je letos prijavilo 3013 tekmovalcev iz 33. držav, med njimi pa je bilo kar 51 Slovencev.
Maratona smo se udeležili tudi trije Älani iz našega kluba. Na daljšo traso s 84km in 4300vm se je prijavil SreÄko KrižniÄ, Primož Antler in jaz pa sva se podala na 62km razdaljo z 3300vm. Obe trasi sta speljani v krogu po lepih a zelo strmih makadamih in poteh preko znanih prelazov - Passo Gardena, Passo Compolongo, Passo Pordoi in Passo Sella, med njimi pa se povzpneš na še nekatere smuÄarske postojanke. Enkratni spusti z veliko singli pa tekmovalcu sprostijo adrenalin, ki se kopiÄi ob vzpenjanju, kjer je na nekaj mestih zaradi hudih naklonov potrebno peš. Krajšo traso so od lanske izvedbe še nekoliko otežili, saj so ji dodali 10 km in 800 višinskih metrov. Organizacija maratona je brezhibna kot tudi trase so odliÄno oznaÄene, nekaj težav in jeze pa povzroÄajo številni poÄasnejši kolesarji, ki zaustavljajo bolj tekoÄo vožnjo v tehniÄnih predelih in predvsem v spustih. Na startu ob lepem sonÄnem vremenu so se pojavila velika imena iz MTB maratonov, kot so lanski zmagovalec Paez, Celestino, Ilias, Medvedev, Longo… in naš predstavnik Lenart NoÄ. Moja želja in cilj sta bila, da maraton konÄam in pridem okrog v Äasu šestih ur, saj za kaj veÄ nisem bil dovolj pripravljen. Zadnji mesec mi je nekoliko nagajalo koleno, prej pa kot verjetno tudi druge kolesarje slabo vreme. Celotno tekmo sem odpeljal nekje na delovnem tempu s pulzi okrog 170 in z veliko zaužite tekoÄine nisem Äutil nobene krize. Na koncu sem maraton zakljuÄil in povrh še v Äasu 5 ur in 54 minut, kar je bilo dovolj za izpolnitev mojega cilja. Tako sem pristal na 106. mestu od 616 licenciranih tekmovalcev in 23. v M2 od 117 prijavljenih v kategoriji. Na kocu mi je ostalo še toliko moÄi, da sem odpravil na 270 km pot proti domu. S Primožem sva prišla na vrh prvega klanca skupaj nato pa je on potegnil naprej in sva se v prvem zamašku še videla, kasneje pa je on napredoval in kot pravi do 40 km, kjer pa je zapadel v krizo in naprej ni veÄ šlo najbolje. V cilj je prišel s Äasom 5ur 45minut na 95. mestu in je bil dve mesti pred mano v kategoriji M2. SreÄko KrižniÄ pa je ponovno dokazal, da je odliÄno pripravljen za najtežje maratone in je z izredno vožnjo na daljši trasi dosegel odliÄen rezultat z 8. mestom med 241 tekmovalci v kategoriji M3. Za 84km je potreboval le 5ur in 54 minut in kot drugi najhitrejši Slovenec na 84. mestu. Veliko sreÄe mu želimo tudi na naslednji ekstremni MTB preizkušnji v Avstiji - Salzkammergut Trophy - 211km s preko 7000vm. Na daljši trasi je ponovno zmagal lanski zmagovalec Paez Leon Hector Leonardo (TX Active Bianchi) (4ure in 26 min) pred Nissen Sorenom (Electro Veneta Corratec) in Periklis Iliasom (Team Protec). S krajšo traso pa je najhitreje opravil Perro Samuele (Silmax Canondale Team) - (3 ure 40 min). Od Slovencev so se izkazali: Lenart NoÄ (27.- Elite), ki bi bil brez krÄev verjetno še boljši. OdliÄen drugi v kategoriji M3 na krajši trasi je bil Milan UrbanÄiÄ (4 ure 45min) in med ženskami pa se je na daljši trasi ponovno na stopniÄke povzpela Natalija Anderluh (7 ur 32 min). Dobre Äase na krajši trasi pa so osvojili še Vovk Blaž, Ponikvar Martin in VerbiÄ Matjaž in vsi ostali ki smo prišli do cilja. ÄŒe preverimo povpreÄne hitrosti lahko ugotovimo, da je krajša trasa nekoliko bolj strma in so zato povpreÄne hitrosti manjše, saj je le zmagovalec dosegel povpreÄno hitrost dobrih 17 km/h medtem ko so bile hitrosti na daljši trasi tudi preko 20km/h. Iskrene Äestitke vsem udeležencem…. Drugo leto pa….?! Slike še sledijo. Avtor: Matej Pinosa
povedali so: vir INTERVISTE Leonardo Paez (1° classificato 84 km): “Per prima cosa voglio ringraziare il team Bianchi, è stato fantastico. Questa è una gara dura e la vittoria ripaga tutti i sacrifici fatti per essere qui ed esserci da protagonista. La concorrenza era agguerrita, eravamo in tanti in lotta per il primo posto, poi ho accelerato e ho visto che non sono riusciti a starmi dietro”. Søren Nissen (2° classificato 84 km): “Oggi Paez ha voluto scherzare. Ha fatto davvero una grande performance. E’ stata una gara molto, molto dura. Probabilmente una delle competizioni più difficili che abbia mai disputato”. Ilias Periklis (3° classificato 84 km): “Non sono abituato a correre a queste altezze e ho fatto fatica ad abituarmi soprattutto nella prima parte della gara. E’ stata dura all’inizio e ho provato sensazioni strane, poi alla fine sono riuscito a riprendermi e ad agguantare il terzo posto. Tante salite così dure, comunque, non ne avevo mai viste”. Sally Bigham (1a classificata 62 km): “La Sudtirol Sellaronda Hero è una gara bella e spettacolare, dura, ma allo stesso tempo divertente. Il panorama è mozzafiato, ti toglie il respiro e il tracciato è molto impegnativo, ricco di saliscendi e orfano di tratti pianeggianti. Per questo motivo si sente la fatica nelle gambe. Questa gara era importante anche come prova generale dei Mondiali che si terranno la prossima settimana e ora devo riposarmi proprio in vista di questo appuntamento. Ora incrociamo le dita proprio per la gara iridata”. Samuele Porro (1° classificato 62 km): “L’inizio è stato difficile, visto che sono caduto proprio nella prima curva della prima salita. E non so neanche come abbia fatto a finire per terra. Diciamo che non è stato il modo migliore per iniziare una gara che poi fortunatamente è finita benissimo. Rabensteiner è andato veramente forte nelle battute iniziali, proprio come è nelle sue caratteristiche, visto che è uno specialista del cross country, ma alla lunga ha ceduto. L’ho ripreso sul Pralongià e poi sul Pordoi ho preso il ritmo e ho visto che perdeva contatto. Così ho proseguito col mio passo”. Fabian Rabensteiner (2° classificato 62 km): “Sono soddisfatto di questo risultato. Non era facile affrontare una gara di questo tipo, su queste distanze, visto che sono abituato al cross country e quindi a competizioni di minor durata. Infatti dopo due ore di gara ho iniziato a fare fatica, soprattutto sul Pordoi. Sul Sella sono stato sorpassato da Jung, poi sono riuscito a recuperare in discesa e a partire al contrattacco”. |