Start tekme ob 5 petih zjutraj  je pomenilo da sem moral skupaj s spremljavalno ekipo vstati že sredi noči.Potreben je bil bogat zajtrk in še zadnje priprave.

Na Startu  "strecke A"je bilo 650  tekmovalcev, med drugimi skakalna legenda Andy Goldberger, ter presenetljivo dosti gledalcev, Pa ne samo na startu,  ampak povsod ob progi . Startali smo, proti pričakovanju relativno hitro. Hitro se je vozilo le po ravnici, že prvi klanec pa je bilo treba upoštevat da je pred nami še 211 km.

Tudi sam sem začel upoštevat taktiko katero sem si zastavil skupaj z mojima svetovalcema Urošom in Perotom. Prvo polovico tekme kontrolirat pulz, potem pa če bo moč napasti.

 

 

Prvih 30 km vse po planu, nato pa na strmem makadamskem spustu padec (drugi letos na tekmah...). S kolena sem krvavel,  vendar sem pobral bicikel ter nadaljeval z tekmo. Ostale spuste sem potem vozil bolj zadržano in previdno. Nadaljevanje zopet kljub bolečinam po planu, nato pa tehnične težave .Ob padcu se je verjetno odlomil vijak "šifterja" in ta mi je odpadel. Ker že organizator priporoča orodje, sem imel s seboj vezice in sem uspel okvaro odpravit, tako da nisem izgubil veliko časa -  cca 5 - 10 min, nato zopet dirka po zastavljenem planu. Spremljevalna ekipa v sestavi Miha Deni in Blaž je prav tako delovala brezhibno. Podporo so mi nudili 5 krat, takrat  sem večinoma jedel , plus tega sem tudi na feedzonah vzel pijačo.

Prvo in edino krizo sem imel nekje po 150 km, kjer se je začel peklenski klanec (do 30% asfaltiran klanec temperatura preko 30 stopinj celzija) vendar je kriza hitro minila in je zadnjih 30 km je spet letelo(v primerjavi z lani ko sem vozil 120 km  5 minut hitreje)!

Po 12 urah 45 minutah v cilju skupno na 79 mesto in 5 v kategoriji, srečen da mi je uspelo prevoziti 211 km 15 minut prej kot sem planiral (plan 13-13,5 ur), vendar   z mešanimi občutki kako bi bilo če ne bi bilo padca.

Po tekmi so bile bolečine zaradi  padca hujše kakor na sami tekmi .